Projekt Kranj 2016

1.Pungert

 Stolp Pungart stoji na južnem koncu pomola Kranja na sotočju Kokre in Save. Osnovna značilnost obrambnega stolpa na Pungartu je njegova okrogla tlorisna zasnova z izredno masivnimi stenami, na severni strani pa ga oklepa stopniščni del, ki povezuje pritličje z dvema nadstropjema.
V Stolpu Pungert se bodo odvijali programi kulturne vzgoje za otroke, še zlasti na področju uprizoritvenih umetniških zvrsti, glasbene, gledališke, likovne, lutkovne delavnice za otroke, lutkovne predstave, animacije…

2.Gorenjski muzej

Železna nit

Predstavitev Železne niti:

V ŽELJI, DA BI OBDRŽALI ŽIVO VEZ med pokrajino, iz katere se je v tisočletjih izvil človek smo poleg izjemnih fosilnih najdb rib in mamuta z Bobovka ter bizona z Leš pripravili tudi vpogled v geološke plasti, ki so nastajale skozi milijone let.

KULTURE STARE KAMENE DOBE

V času ledene dobe so prazgodovinski, lovci pobijali mamute, jelene in drugo divjad s preprostim orodjem. Z modelom smo ponazorili izdelovanje kamnitega orodja v času starega, srednjega in mlajšega paleolitika. Razstavljeno je gradivo z Mokriške jame in Poljšiške cerkve pri Bledu. Obe najdišči sodita v pozni čas paleolitika, ko je v Evropi moderni človek izpodrinil neandertalca in se je doba poledenitev že iztekala.

NEOLITSKE IN ENEOLITSKE KULTURE

V rekonstruirani koči z Drulovke je upodobljeno življenje v času mlajše kamene dobe, ko se je človek stalno naselil, udomačil rastline in živali ter začel obdeloval polja. Iz najdišča Drulovka izvirajo bogate arheološke najdbe, ki izpričujejo različna znanja tedanjih prebivalcev. Najštevilnejša je keramika, ki je največja tehnološka novost tega časa, razstavljeno je tudi kamnito in koščeno orodje ter nakit.

BRONASTA IN ŽELEZNA DOBA

Kovinske dobe so čas, ko človek odkrije uporabo bakra, brona in nazadnje železa. Nova tehnološka znanja so se razširila iz Bližnjega vzhoda z iskanjem rud. Razširila se je trgovina s polizdelki in izdelki, nakopičeno bogastvo je vplivalo na družbene spremembe. Z novim, izpopolnjenim orožjem so si podredili premagana ljudstva.

Ena najpomembnejših pridobitev Gorenjškega muzeja je bronast meč z Blejskega jezera in zakladna bronastih predmetov z Jelenovega klanca. V neposredni bližini je ležal skelet novorojenčka, najstarejšega doslej odkritega Kranjčana. Iz železne dobe je tudi keramični trinožnik, odkrit v grobu iz Kranja in gradivo iz gomil pri Tupaličah.

ROMANVS SVM

S prihodom Rimljanov se v naših krajih zaključi prazgodovina in začne obdobje antike. Ob zgodnjerimskih najdbah iz Kranja in predmetih iz staroselskega grobišča na Bobovku spoznamo čas, ko so Rimljani zasedli Gorenjsko in jo vključili v mestno okrožje novoustanovljenega mesta Emone. O življenju in obrtnem znanju v antiki priča tesarsko orodje iz zakladne najdbe z Grdavovega hriba pri Radomljah. Pozna antika, čas tik pred prihodom Slovanov, je predstavljena z najlepšimi najdbami z Ajdne in Kranja, z dvorišča gradu Khislstein, kjer je bila odkrita steklarska delavnica iz 6. stoletja.

KARNIJ POSTANE KRANJ in CARNIOLA, SCLAVORUM PATRIA

V zadnji sobi je predstavljen čas preseljevanj, ko Karnij postane Kranj. Na ogled je izbor bogatih najdb iz germanskih grobov z grobišča v Lajhu, vključno z grobom kneginja, odkritim leta 2004.

Srčika razstave so najdbe iz staroslovanskih grobov iz Kranja in Bleda. Med največja odkritja zadnjega časa sodita razkošna oprema in orožje z Bašlja, ki dokazujeta obstoj plemenske aristokracije kneževine Karniole.

Razstavo dopolnjuje mojstrske makete Ivana Selana, ki prikazuje mesto Kranj z najbližjo okolico iz časa tik pred drugo svetovno vojno. Na njej so svetlobno označena arheološka najdišča.

 

3.Kanjon kokre

Staro mestno jedro Kranja ležo na izjemno slikovitem pomolu nad 30 m globokim kanjonom reke Kokre, ki mesto varuje na vzhodni strani, in reko Savo na jugozahodni strani. Mestno jedro s kanjonom reke Kokre je bilo kot naravna znamenitost zavarovano z odlokom leta 1983.

Krožna sprehajalna pot ob reki Kokri nas vodi iz starega dela mestnega jedra. Uredila sta jo Mestna občina Kranj in Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Kranj. Na njej lahko spoznate geološke posebnosti, izjemno pestrost življenja v reki in ob njej, naravne procese in človekovo dejavnost. V kanjon reke Kokre se lahko umaknemo, kadar si zaželimo miru in tišine, vendar smo še zmeraj na dosegu centra dogajanja. Do kanjona vodijo usmerjevalne table. S starega mestnega jedra Kranja sta urejena dva označena dostopa na krožno pot po kanjonu, prvi se pričenja pri Kokrškem mostu, nadaljuje po stopnicah in po brvi čez reko Kokro, drugi pa poteka po ulici Kokrški breg. V kanjonu je bilo včasih mestno kopališče. Kanjon je soteska, ki jo je reka Kokra vrezala v ledenodobno konglomeratno teraso skozi Kranj. Slovi zlasti po teh značilnih konglomeratnih terasah. To območje predstavlja pester mozaik vodnih in obvodnih biotopov ter zato nudi prebivališče številnim, po življenjskih zahtevah različnim živalskim in rastlinskim vrstam. Skozi kanjon je speljana 1500 m dolga učna pot za vse ljubitelje narave. Zanimivosti v kanjonu so predstavljene na pojasnjevalnih tablah.
 

4.Prešernov gaj

Pokopavanje ob farni cerkvi v središču mesta je bilo opuščeno leta 1798 in preneseno na novo pokopališče zunaj mestnega obzidja. V letih pred drugo svetovno vojno so prenehali pokopavati tudi na tem pokopališču, leta 1951 pa so ga preuredili v spominski park po načrtih arhitekta Marjana Šorlija in Ruške Ogorevc. Najpomembnejši spomeniki v parku so nagrobnik pesnika dr. Franceta Prešerna iz leta 1852 (delo Ignacija Tomana ml.), nagrobnik pesnika Simona Jenka (1873, delo Janeza Vurnika), Majdičeva grobnica z marmornim reliefom »Vstajenje« (1910, Ivan Zajc) ter spomenik bazoviškim žrtvam in Vladimiru Gortanu, ustreljenemu v Pulju, eden najzgodnejših spomenikov žrtvam fašističnega nasilja v Evropi (1931).

 

5.Prešernova hiša

V hiši, kjer je od jeseni, leta 1846 pa do 8. februarja 1849 prebival najpomembnejši slovenski pesnik dr. France Prešeren (1800 – 1849), je bil 8. februarja 1964 odprt spominski muzej.

Hiša je sestavljena iz dveh delov s skupnim dvoriščem. Gradnja stavb datira v čas pozne gotike, v 17. stoletju pa sta bili povezani v enotno stavbo z lesenim hodnikom, kar dokazuje ohranjen konzolni zaključek. Po požaru 1811 je bil lesen hodnik nadomeščen z arkadnim hodnikom. V letu 2000 / 2001 je bila hiša generalno prenovljena, hkrati pa tudi prenovljena in sodobno postavljena nova stalna razstava, ki prikazuje pesnikovo življenje od rojstva v Vrbi, šolanja na Dunaju, življenja v Ljubljani in smrti v Kranju.

V pritličnih prostorih Prešernove hiše, kjer je galerija, poteka pestra razstavna dejavnost. Ob obletnicah pesnikovega rojstnega dne in smrti se iz leta v leto vrstijo razstave, ki so povezane z njegovim življenjem in delom ter njegovim imenom. Tematsko zajemajo predvsem literarnozgodovinsko, kulturnozgodovinsko in likovno področje.